TJS: Kreativne metode poučevanja angleščine na področju vinogradništva in vinarstva

29 Oct 2010 Comments Off

by Sarolta in Prireditve Ključne besede:angleški jezik stroke, besedišče, kolokacije

• Ime in priimek: Veronika Piccinini
• Institucija: Univerza v novi Gorici
• Ključne besede: Tuji jezik stroke, angleščina, vinogradništvo, vinarstvo, metodologija, kreativne metode, besedišče, kolokacije
• Predmetno področje: Angleški jezik stroke

Kratek opis

Na študijskem programu Vinogradništvo in vinarstvo sem se pri poučevanju angleščine kot jezika stroke srečala z vprašanjem, kako študentom na zanimiv način predstaviti strokovno besedišče z namenom, da nove besede in besedne zveze čimprej usvojijo ter jih znajo pravilno in samostojno uporabljati v jezikovnih strukturah, ki jih že obvladajo. V preteklosti sem se predvsem osredotočala na dejstvo, ali so študenti usvojili pomen posameznih besed in besednih zvez, premalo pozornosti pa sem posvečala umeščanju le-teh v širšo celoto tako, da bi študentje pri tem procesu sami aktivno sodelovali.

Motivacija je ključni dejavnik, ki vpliva na uspešno učenje jezika, zato je bil moj cilj študente motivirati do najvišje možne mere. To sem dosegla z nekaterimi kreativnimi metodami, ki od študentov zahtevajo aktivno sodelovanje v procesu učenja.

Primeri aktivnosti:

a) »Besedni oblaki«: S pomočjo aplikacije na spletni strani www.wordle.net tvorim »besedni oblak« (t. i. »word cloud«) – vizualno predstavo besedila, ki ga bomo obravnavali. Besede z višjo frekvenco pojavljanja se izpišejo z večjo pisavo. Študenti tvorijo skupine in si sliko ogledajo ter skušajo ugotoviti, o čem govori besedilo, ki ga bodo obravnavali. Temo/vsebino besedila skušajo uganiti tako, da z danimi besedami skušajo tvoriti smiselne kolokacije, ki bi se v besedilu lahko pojavljale, ali širše sklope besedila (t. i. »chunks of language«). Tako ugotavljajo pomen novih besed in razvijajo čut za tvorbo širših smiselnih jezikovnih celot. Aktivnost lahko uporabimo kot uvodno motivacijo (t. i. »ice-breaker«) – z njo vzbudimo zanimanje študentov za besedilo, ki ga bodo morali obravnavati.

b) Študentom razdelimo barvne lističe s posameznimi besedami (ki predstavljajo dele kolokacij) in jih prosimo, da najdejo partnerja (ali več partnerjev), s katerim lahko »tvorita smiselno kolokacijo«. Kolokacijo lahko ostalim predstavita na več načinov – tako, da se fizično postavita drug poleg drugega in tvorita smiselno celoto ali pa lističa nalepita na tablo.

c) Pisanje poezije: to je kreativen način razvijanja spretnosti pisanja, pri katerem so vir informacij oziroma golega jezikovnega materiala študentje sami. Študenti po posebnem postopku, z eno besedo ali besedno zvezo, odgovarjajo na zanimiva vprašanja, ki se vsebinsko navezujejo na njihovo študijsko področje. Nato z dodajanjem besed in ločil tvorijo širše jezikovne sklope, ki jih kasneje povežejo v celoto – pesem.

Odziv študentov je bil pozitiven – prepričani so bili, da posamezne besede in kolokacije hitreje usvojijo, hkrati pa jih je motiviral drugačen, zanimiv način dela, s katerim se pri ostalih predmetih v sklopu svojega študijskega programa ne srečujejo. Uspešnost omenjenih metod so potrdili tudi boljši rezultati pri preverjanju znanja, opazen napredek pri razvijanju govornih spretnosti, vključno z večjo samozavestjo študentov pri govorjenju v tujem jeziku.